Bolgarija

Bolgarija..Hmm. Ceste ne vozijo ravno ob obali in je zato nismo veliko videli. Ko smo prispeli v Sunny beach, ki je btw. brez oznak in ga je na blef skoraj nemogoče najti smo bili osupli. Gre za mesto ob cca 5km dolgi peščeni obali kjer je na oko 150 luksuznih hotelov. To je drug svet!

Sunny beach iz pomola

Tu je živo 24 ur na dan. Ogromno je turistov - predvsem angležev, ki se z raznimi agencijami hodijo organizirano opijat na za njih zastonjske počitnice.

Čeprav smo v glavnem Bolgarskem letnem letovišču pivo še vedno ne preseže 1€. Verjetno zaradi velike konkurence med raznimi Pubi in nočnimi klubi so cene ponoči še nižje. Dekleta po 11. uri zvečer pijejo zastonj, moški pa dobivajo razne popuste in je vse skupaj na koncu strašno poceni.

dekleta pijejo zastonj, mi pa dva za ceno enega

tudi v črnem morju se da

akcija

ne morš verjet. spet akcija ;)

V mestu smo ostali 2 dni. Spali smo v hotelu za katerega smo plačali 12€ dan/oseba.

tako se suši perilo!

Po dveh dneh uživanja je napočil čas, da zavijemo proti domu in tako nas je pot nesla skozi notranjost Bolgarije. Pokrajina je dolgočasno ravna, ceste pa boljše kot v Romuniji. Zaradi velike potovalne hitrosti kilometri hitro bežijo in že prispemo na vmesno točko.

bikers view

Buzludzha. Gre za komunistični spomenik, ki je bil zgrajen leta 1981. Bolgarska vlada se je odločila, da vanj ne bo vlagala denarja in spomenik sedaj propada. Zadeva je fascinantna in strašljiva hkrati.

pogled na vrh

vse slike so sestavljene iz mozaikov

vhod

Po ogledu "NLP"- ja smo se odpravili proti končni destinaciji dneva - MotoCamp motosapiens v idilični vasici Idilevo. Kamp vodita mož in žena srednjih let, ki sta svojo starejšo kmetijo spremenila v prijeten kamp. Nočitev + zajtrk tu je 12€ dan/oseba. Najprej nas lastnik povabi v senco na hladno pivo.

Moto kamp

Tu spoznamo motorista iz Kanade - Ryan, ki že 3 leta in nekaj dni s svojim Triumphom kroži po svetu (njegov blog: roameoriding.blogspot.com/) Fascinirani nad njegovimi prigodami se zvečer zvalimo v posteljo saj nas jutri čaka naporen dan.

Ryan

Zjutraj se zbudimo, pojemo zajtrk, se poslovimo in po najhitrejši poti odhitimo proti Beogradu. Pot je dolga slabih 600km a ker je vmes kar nekaj avtoceste smo na cilju že ob 17:30. V Beogradu smo našli odličen Hostel z lastnim parkiriščem in prijaznimi lastniki. Sledi večerja in sprehod po ulicah Beograda.

Beograd

Zjutraj se lepo najemo in se odpravimo na pot proti domu. 440km avtoceste in dva postanka. Po 5 urah smo končno doma. Vsi celi, zdravi in polni nepozabnih vtisov.

Constanta

Zbudimo se malce pozno (ob dvanajstih :)), a ker bomo v mestu ostali 3 dni se nam nikamor ne mudi. danes je popolnoma prost dan, jutri pa se preko ceste začne bike fest. Za zajtrk se odločimo, da skočimo v Subway. Po zajtrku sledi kava (pivo) ob plaži, danes je ipak lagan dan.

Malo se prevozimo skozi mesto v želji, da najdemo center mesta. Čez čas ugotovimo, da mesto centra sploh nima in da je center dogajanja trgovski center.

Tam kjer živimo se imenujemo Mamaia. To je par kilometrov dolga cesta, bolj kot ne še v izgradnji, na levi strani jezero, na desni pa morje s peščeno plažo. Za obalo pa hoteli in razni party bari.

Ena, izmed gostiln, ki smo jo ta dan obiskali je tudi idilično urejen surferski pub. Ker smo se ta dan predolgo zadrževali na piru je kopanje odpadlo.

Naslednjega jutra je spet cilj najdet center. Najdemo na tripadvisorju neke gostilnice, ki naj bi ble v centru. Zopet iščemo ampak nič ne najdemo. Gremo samo na kavo, potem pa zopet na zajtrk v City Mall.

zajtrk za 5€

In potem smo se končno šli kopat! Voda ni tak slana, je topla in čista.

Zvečer je pa moto zbor. Motorjev je blo veliko, pivo pa hrana sta bla pa poceni. Muska je bla kr ok, ponoč je bil pa tak ko pr nas, erotic show. Ko smo se odločli da mamo piva dost, smo šli na gin tonic. Za 6€ smo dobil 3x 0,5dl gina, pa 2x pol litra tonika. Super!

test novih BMW-jevih zverin

kot da smo na Vragecih :) ampak tu dežuje le 5 min 

haaapy

Nasledn dan smo se na kraj zločina odpravli še na zajtrk. Gužva taka, da komi pridemo na zajtrk. Sem si želela palačinke, pa ni blo cajta še za to, so rekli da sam omleta al pa nč :)

Tako je blo dost Romunije in smo se odpravli v Bolgarijo. Noč smo hotli prespat v Varni, vendar nikakor nismo uspel najdet apartmaja, tak da smo se odločli odpelat kr v Burgas, ker naj bi tam nekje bil Sunny Beach.

postanek v Varni

Današnji dan naj bi imel le 150km, na koncu pa smo jih naredili 300. Ko smo prispeli v Burgas smo ugotovil, da to zihr ni to. Smo se obrnli pa odpelal do naslednjega mesta.

on the road

Hotelov je blo veliko, pesek je bil, sam to še vedno ni zgledalo prav. Iščemo na internetu, pa nč prou ne piše. Pol ugotovimo da hišnih številk tak al tak ni, tak da ni čudno da nismo mogli najdet. No, pa smo. In je blo lepo :)

se beremo!

Drakula

Prespali smo v vasi Bran, malce izven vasi 28€ za vse tri. Vas sama po sebi po sebi nič posebnega, če ne vemo, da je v tukajšnjem gradu živel Drakula.

Grad Drakule

 Zbuduli smo se malo pred 9. in odšli na zajtrk in ogled gradu. Za zajtrk omleta, cene pa kot se za turistično znamenitost spodobi - visoke. Vstopnina za grad 7€ za odrasle in 4€ za študente.

notranjost gradu

Po ogledu gradu se odpravimo v apartma in se počasi spakiramo. Ob pogledu v nebo in radarsko sliko smo sicer malo skeptični, a se vseeno odpravimo proti morju.

ena izmed mnogih kočij - obvezna registracija ;)

Nekje po 20km vožnje nas ustavi dež. Ni druge, oblečemo dežne kombinezone in odrinemo dalje. Zaradi spremenljivih vremenskih razmer se odločimo, da pot prevozimo kar se da hitro zato ob prvi priložnosti skočimo na avtocesto in oddrvimo proti Constanti - največjemu obmorskemu mestu v Romuniji. Po cca 400km pridemo v Constanto kjer imamo nekaj težav s prenočiščem, a hitro najdemo drug apartma po ceni 10€-oseba/dan. Sledi tuš, sprehod po obali in večerja. Mesto bomo raziskovali jutri.

Ta dan

V ponedeljek smo bli vsi v pričakovanju Transfagarasan-a, gorski prelaz, do njega pa vodi ena najlepših cest ever. Vsi smo vedli da je prelaz uradno še zaprt, ampak gremo mi vseeno probat. Če bo problem se bomo pa pač obrnli.
Ko smo se končno spravli iz postle smo se odpravli na zajtrk v neko fensi gostilno (tripadvisor) v upanju da bomo za zajtrk dobil fine sendviče. Pa jih glih ta dan niso mel. Dobro, sem fanta pustila na kavi in se odpravla najdet pekarno. Hodim, pa hodim, pa zgledajo pekarne bolj bogo, pa še kr hodim in najdem Subway. Ja odlično, s tem bomo zihr vsi zadovljni. In smo bli! :D

Fensi šmensi zajtrk

No, pol se je pa začelo. Gas proti Transfagarasanu.

Nekje vmes na poti smo dohitel motoriste, vendar niso pokazal nobenega znaka če gre skos al ne. Za naš trud kmalu dobimo nagrado.

Na hitro se poslikamo in odhitimo proti vrhu. Pred tunelom srečamo dva Angleža, ki sta pravkar prišla iz druge strani. Oznanita, da se da pridet skozi ampak da gre zelo na ozko, da bo potrebno dat tut kufre dol ter da moramo po zelo ozki poti, zraven pa naj bi bil prepad. Na vrhu si še malo ogledamo in se podamo proti tunelu. 

Kufre je res blo treba dat dol.

Smo jih naložli nazaj gor in šli dalje. Na drugi strani nas pričakajo na široko odprta vrata. 

Na drugi strani pa ne duha in sluha o kakršnemkoli prepadu tako da brez problema pridemo čez. Sredi junija vidimo še malo snega, dan je bil čudovit za lepe slike, vreme pa zelo prijetno. Windstoperji niso bli potrebni. 

Torej, naše mnenje je da so Romuni očitno preveč leni, da bi cesto do konca počistli in bi bla prevozna že prej. Tunel je tako uradno zaprt ampak z motorjem se da pridet čez. Mi smo užival! 

Še nekaj o cesti: Cesta je na sevrnem delu lepa, asvalt pa je povsod narezan (verjetno posledice snežnih plugov) tako, da je vožnja bolj rezervirana. Na drugi strani tunela (južni) je cesta slabša, več je grbin in asvaltnih flik a se vseeno da. Super je!

južna stran

selfi

Sledila je cesta do Brana kjer bomo prespali. Cesta pa živa katastrofa...Še sedaj se čudim kako moja "nemška krava" preživi vse to.