Prvi vtisi

Pot do Livorna je potekala hitro in tekoče. Po sedmih urah vožnje sva prispela v pristanišče in šla takoj v akcijo, da uredima karto za trajekt. Proti pričakovanjem sma zadevo uredila hitro in poceni. No ja uredila na pol, ker karte za domov še vedno nimama (mogoče je pa sploh ne rabima :) Proti pričakovanjem se je vkrcavanje začelo skoraj 2 uri pred izplutjem (na karti piše, da se vkrcava eno uro prej).

Ker sma malo ciganske sorte in se znajdema kjer koli je že mogoče, sma se odločila, da za trajekt ne zakupima spalnih kabin ampak spima kar na tleh (cene so hude, ljudje na ladji pa taborijo itak povsod). Ta odločitev v tem primeru ko sma z avtom in mama lahko sabo vse možne spalne pripomočke  sploh ni bla slaba. Uglavnem trajekt vlki ko sto mater, gor en kup restavracij itd.. Izpluli smo ob 9 zvečer, mi2 pa nisma imela več volje do česarkoli drugega kot easy večerje ob pivu in potem spanje.

Noč je minila relativno hitro ker se ponoč kr lepo umiri, motila naju je samo luč na hodniku in občasno loputanje vrat na izhodu na palubo. Zjutri sma kr lepo poležala in se vstala ob pol 7 – pol ure pred prihodom na Sardinijo.

večerja za 18€

spalnica

Zanimivo je blo videt razkladanje in obračanje avtomobilov po trajektu ker dejansko parkirajo do milimetra in zapolnijo vsak kotiček. Ko pa temu dodaš še sposobnosti italijanskih voznikov je vse skupi kr tragikomedija.

Sardinija dobro jutro

trajekt

Spet sma šla na pot brez da bi mela bilo kaj določeno in organizirano. Tako se vsak dan znajdema v kakšnem momentu, ko ne vema kam in kako dalje :) Nč drugač se ni začel niti ta dan. Iz trajekta sma se odpelala za nosom do prvega večjega mesta (Olbie) v želji, da si ogledama center mesta in najdema Wi-Fi. Hitro sma pogruntala da je Wi-Fi jev tuki tolko ko Škoda avtov – v vsakem mestu eden pa še ta je moj :)

8€ za 2 kavi z mlekom in dva krosana, 1 uro interneta in že sma mela rezervirano prenočišče in splanirano pot za današnji dan. Dolga bo :)

Pot sma začela z obiskom mesteca in marine Porto Cervo. Arhitektura na nivoju, obiskovalci pa glih taku. Jahte (al kak se unim lepim ogromnim ladjam reče), dobri avti in prijetno vzdušje.

Sledil je postanek v Arzacheni, kjer sma se sprehodla do naravne posebnosti – kamnite gobe. Par slik in gas dalje.

goba

Človeka med potjo malo zažeja zato sma se vstavla v trgovini. Prvo razočaranje – ni hladnega piva! Ok boma kupla led pa bo. Pa pridema do hladilnika pa hočejo met za 2 kile leda 3,6€ ( ŠTIR EVRE!?) Ok bojo mogle bit tut sam nektarine vredi J 

Ne ni blo konc nategov. V neki lepi knjigi o Sardiniji je Nina našla priporočilo o nekem medvedu – medvedja skala. Zapelala sma se tam in plačala 2€ za parkirnino. Prijazna teta nama je v polomljeni angleščini razložla kak do vrha hriba in kak se morma obnašat. Dala sma ji 4€ in se odpravla v breg. Po 10 minutah hoje sma bla na vrhu ampak od tistga medveda sem vidu sam prvo taco pa malo glave. Dejansko je celga medveda vidu sam un ko ga je sliku za na platnico knjige pa še to iz aviona. Ko sem si hotu stvar pogledat iz enih skal me je napadla uslužbenka da kršim pravila – nateg stoletja!

pogled iz vrha

"medved"

Nina je vedla kak mi bo ohladila glavo zato me je pelala v Porto Rafael. Lepo naselje na hribu ampak iz ceste vidiš bolj malo. Našla sma pot do morja in se na hitro skopala. Plaža sanjska, morje čudovito pa še trava te boža po trebuhu med plavanjem. Sledila je vožnja v notranjost otoka do hriba kjer stoji propadajoča vojaška baza. Baza je služila kot pomorski komunikacijski center ampak so jo v začetku 90. let zaprli.

Vožnja po notranjosti je res čudovita. Ceste lepe, ovinkaste in hitro prevozne. Cilj dneva je bil na severu otoka, vmes pa še postanek na znamenitem slončku. 

malo pred Portorožem

slončki

Sledila je večerja in hiter ogled mesta Castelsardo.  Bližala se je ura 10, gostiteljica naju je pa že nestrpno čakala. 40€ za nočitev je tu poceni rešitev ampak je treba malo v notranjost (v višje ležeči vasici Tergu). 

Castelsardo

Kam pa jutr?

Rok